13. ZAVAROVALNI ZASTOPNIKI IN POSREDNIKI
13.1. Zavarovalni zastopniki
Zavarovalni zastopnik
215. člen

(1) Zavarovalni zastopnik je oseba, ki je na podlagi zaposlitve oziroma drugega pravnega razmerja z zavarovalnico oziroma zavarovalno zastopniško družbo pooblaščena za sklepanje zavarovalnih pogodb v imenu in za račun zavarovalnice. Poleg sklepanja pogodb se za zavarovalno zastopstvo štejejo tudi aktivnosti, ki so povezane s pripravo na sklenitev zavarovalne pogodbe ter pomoč pri izvrševanju pravic iz pogodbe, še posebej pri reševanju odškodninskih zahtevkov, naslovljenih na zavarovalnico.

(2) Pooblastilo zavarovalnega zastopnika za sklenitev zavarovalne pogodbe obsega tudi pooblastilo za spremembo oziroma podaljšanje te pogodbe, in sprejemanje izjav zavarovalca o odstopu od zavarovalne pogodbe.

(3) Za zavarovalne zastopnike iz prvega odstavka tega člena se ne štejejo osebe, ki opravljajo posle zastopanja, smiselno pa tudi ne za zavarovalne zastopniške družbe iz 216. člena tega zakona, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

–       sklepanje zavarovalne pogodbe zahteva samo znanje o nevarnostih, ki jih krije;

–       zavarovalna pogodba ni pogodba o življenjskem zavarovanju;

–       zavarovalna pogodba ne krije zavarovanja odgovornosti;

–       primarna poklicna dejavnost osebe, ki opravlja posle zavarovalnega zastopanja, ni zavarovalno zastopanje;

–       zavarovanje pomeni dopolnitev oziroma je v povezavi s proizvodom oziroma storitvijo, ki se zagotavlja, in če takšno zavarovanje krije:

a)     nevarnost uničenja, izgube ali poškodovanja proizvodov ali stvari;

b)     nevarnost poškodovanja ali izgube prtljage in drugih nevarnosti, povezanih s turističnim potovanjem, ki je bilo rezervirano preko turistične agencije, čeprav zavarovalna pogodba vsebuje določila o življenjskem zavarovanju ali zavarovanju odgovornosti, če takšne vrste zavarovanje pomeni pomožno oziroma dopolnilno obliko zavarovanja, ki krije nevarnosti, povezane s turističnim potovanjem;

–       znesek letne premije zavarovanja ni višji od zneska 500 eurov in če zavarovalna pogodba, ob upoštevanju vseh podaljšanj, ni sklenjena za dalj kot pet let.

(4) Poleg sklepanja pogodb se za zavarovalno zastopstvo zavarovalno zastopniških družb štejejo tudi aktivnosti, ki so povezane s pripravo na sklenitev zavarovalne pogodbe ter pomoč pri izvrševanju pravic iz pogodbe, še posebej pri reševanju odškodninskih zahtevkov, naslovljenih na zavarovalnico.

(5) Zavarovalni zastopnik mora v razmerjih nasproti zavarovalnici in zavarovalcu poslovati tako, da je v vsakem trenutku mogoča njegova enolična identifikacija. Za enolično identifikacijo zavarovalnega zastopnika se uporablja številka dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja.

Obveznosti zastopnika in odgovornost zavarovalnice
217. člen

(1) Določbe 83. do 86. člena tega zakona veljajo tudi za zavarovalnega zastopnika.

(2) Pred sklenitvijo in, če je potrebno, tudi pri kasnejših spremembah in dopolnitvah zavarovalne pogodbe mora zavarovalni zastopnik zavarovalca pisno seznaniti tudi s podatki o:

1.     svojem imenu in priimku ter naslovu,

2.     dovoljenju za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja,

3.     tem, za katere zavarovalnice deluje,

4.     tem, da ima sam oziroma njegova zavarovalno zastopniška družba neposreden ali posreden delež, ki predstavlja več kot 10% delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu zavarovalnice,

5.     tem, da ima zavarovalnica oziroma od nje odvisna družba neposreden ali posreden delež, ki predstavlja več kot 10% delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu zavarovalno zastopniške družbe, v kateri je zavarovalni zastopnik zaposlen oziroma je z njo v drugem pravnem razmerju,

6.     izvensodnem postopku reševanja sporov med potrošniki in ponudniki ter o internem postopku za reševanje pritožb zavarovalcev iz 333.a člena tega zakona.

(3) Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka mora zavarovalni zastopnik v zvezi z zavarovalno pogodbo zavarovalca pisno seznaniti tudi o tem, ali:

1.     daje zavarovalcu nasvet za sklenitev pogodbe iz četrtega odstavka tega člena, ki vključuje analizo na podlagi primerno velikega števila zavarovalnih pogodb, dostopnih na tržišču, oziroma

2.     je obligacijsko zavezan kot ekskluzivni zastopnik za eno ali več zavarovalnic. V tem primeru mora na zahtevo zavarovalca tega obvestiti tudi o nazivih zavarovalnic, ki jih zastopa, oziroma

3.     ni obligacijsko zavezan kot ekskluzivni zastopnik za eno ali več zavarovalnic in da ne daje nasveta za sklenitev pogodbe na podlagi četrtega odstavka tega člena. V tem primeru mora na zahtevo zavarovalca tega obvestiti tudi o nazivih zavarovalnic, ki jih zastopa. Zavarovalni zastopnik mora zavarovalca obvestiti o njegovi pravici, da v primeru iz 2. in 3. točke tega odstavka lahko zahteva podatke o nazivih zavarovalnic.

(4) Če zavarovalni zastopnik zavarovalca obvesti o tem, da mu daje nasvet za sklenitev pogodbe na podlagi korektne in poštene analize, je dolžan takšen nasvet oblikovati na podlagi primerno velikega števila zavarovalnih pogodb, dostopnih na tržišču, ki mu omogočajo podati priporočilo v skladu s profesionalnimi kriteriji, da bo lahko zavarovalec s sklenitvijo takšne pogodbe uresničil svoje potrebe in zahteve.

(5) Zavarovalni zastopnik mora pred sklenitvijo pogodbe, na podlagi informacij pridobljenih od zavarovalca, temu opredeliti potrebe in želje kot tudi razloge za nasvete dane zavarovalcu glede zavarovalnih produktov.

(6) Informacij, navedenih v prvem, drugem, tretjem in četrtem odstavku tega člena zavarovalnemu zastopniku ni potrebno podati, če gre za primere iz šestega odstavka 338. člena tega zakona.

(7) Za ravnanja zavarovalnega zastopnika in zavarovalno zastopniške družbe odgovarja zavarovalnica kot za svoja lastna ravnanja.

Omejitev pooblastil zastopnika
218. člen

(1) Če je pooblastilo zastopnika omejeno samo na določeno območje, je zastopnik pooblaščen opravljati pravna dejanja iz 215. člena tega zakona samo v zvezi z zavarovanji, ki se nanašajo na premoženje, ki se nahaja na tem območju, oziroma osebe, ki na tem območju bivajo.

(2) Če je pooblastilo za zastopanje omejeno bodisi tako, da zastopnik ni pooblaščen za opravljanje vseh pravnih dejanj iz 215. člena tega zakona, bodisi na način iz prejšnjega odstavka, učinkuje omejitev pooblastila za zastopanje nasproti zavarovalcu samo, če mu je bila ta omejitev znana oziroma mu ni mogla ostati neznana.

(3) Šteje se, da zavarovalcu omejitev pooblastila zastopnika ni mogla ostati neznana po prejšnjem odstavku, samo če za omejitev ni vedel zaradi hude malomarnosti.

Vir: Zakon o Zavarovalništvu